 |
|
Finance 2007: Sezona lova na nepovratna sredstva
|
|
 |
|
Izbrskali smo, kateri pomembnejši razpisi za nepovratna sredstva so ta hip odprti in kateri bodo objavljeni v kratkem; zbrali smo tudi nekaj nasvetov in izkušenj, kako do uspeha na razpisih in kako sestaviti dokumentacijo.
Pomlad je čas številnih priložnosti za podjetja, ki iščejo nepovratna sredstva za razvoj, raziskave, izobraževanje in še kaj. Iskanje razpisov in informacij v zvezi z njimi ni lahko, saj so raztreseni po vladnih agencijah, službah, skladih in ministrstvih. Zato v imenu podjetij skupaj s strokovnjaki prosimo vladne birokrate, da postanejo bolj prijazni ter začnejo sproti in na enem mestu objavljati aktualne in napovedane razpise.
Beno Štern, strokovnjak za razpise EU, svetuje, da v razpisni dokumentaciji pošljete samo to, kar se od vas zahteva. Slabo je, da ste pri tem inovativni. Debelina prijavne mape ne pomeni tudi zapletenega postopka prijave.
Objavljamo nekaj nasvetov strokovnjaka za prijavo na razpise, da boste morda bolj uspešni pri pridobivanju sredstev. A treba je vedeti, da za stoodstotno odobritev kljub brezhibni prijavi ni zagotovila. Razočaranju se lahko izognete tako, da tam, kjer je mogoče -
denimo pri razpisih EU - prijavljate po več projektov.
Kako najti razpis, ki vam ustreza
Informacije o razpisih za nepovratna sredstva, namenjena vaši dejavnosti, boste težko našli na enem mestu. Imate dve možnosti. Prva je redno spremljanje evropskega in slovenskega uradnega lista, kjer objavljajo vse razpise. Druga možnost pa je, da spremljanje in obveščanje o projektih zaupate enemu od svetovalnih podjetij, ki se ukvarjajo z razpisi EU, svetuje Beno Štern iz podjetja Pro-Eco . Slaba stran tega je, da boste za informacije morali plačati (recimo GZS v obliki kotizacije za seminarje ali bruseljskemu nevladnemu gospodarskemu in raziskovalnemu združenju v obliki članarine, ki za pridružene člane znaša najmanj 10 tisoč evrov na leto). Koristne informacije o razpisih boste lahko dobili kot član v mednarodnih interesnih združenjih, kjer sooblikujejo smernice in politike EZ.
Kakšni projekti prepričajo
Vaš projekt mora nujno upoštevati smernice in politike EU. Brez tega vam zagotovo ne bo uspelo, pravi Beno Štern. Najbolj uspešni so sicer projekti s področja kmetijstva in turizma. EU prepričajo inovativni in dobro pripravljeni projekti. Zaigrati je treba tudi na socialno, ekonomsko in okoljevarstveno struno. V povprečju je pri črpanju evropskega denarja na razpisih uspešnih od 10 do 30 odstotkov vseh prijav. Domači razpisi pa so običajno naravnani zelo ciljno.
Pripravo začnimo nekaj mesecev pred razpisom
Priprave na razpis je treba začeti že nekaj mesecev prej, saj po izidu razpisa časa ni veliko. Izkoristimo tudi čakanje na rezultate razpisa in si zapisujmo projektne ideje ter jih pozneje samo prilagodimo vsebini razpisa, pravi Beno Štern. Po izkušnjah strokovnjakov se podjetjem na razpise EU splača prijaviti več, od tri do pet projektov, zanje najti ustrezne partnerje in primerne razpise. Možnosti za uspeh je tako več.
Projekte pripravljajmo za zalogo
Projekte za EU pripravljajte za zalogo. To pomeni "konzerviranje" projektnih zamisli ob nastanku ideje, ne šele ob objavi razpisa. To pomeni, da z orodji za identifikacijo projektne ideje - namena, ciljev, aktivnosti, časovnega in finančnega okvirja, primernih
partnerjev - skiciramo projekt. S tem pridobimo veliko časa za konkretiziranje projektne prijave in prilagoditev razpisnim pogojem ob objavi razpisa. Nepisano pravilo je, da so v srži vsi projekti - velja za Evropsko unijo- podobni.
Oddajmo sistematično dokumentacijo
Večino podjetij odbijajo zapleteni in birokratski postopki pri prijavi in sestavljanju dokumentacije. A ni tako hudo, pravi Štern. Treba je samo dosledno upoštevati razpisne pogoje. Razpisna dokumentacija je - vsaj pri razpisih EU - razdeljena na tri sklope. V
prvem delu dokumentacije izpolnjujemo formularje. Najpomembnejši je drugi, vsebinski del, kjer pripravimo povzetek projekta. V njem opišemo povezanost našega projekta z EU, namen, cilje, rezultate, opišemo partnerje, trenutne razmere in inovativnost. Opišemo še delovni program oziroma vse aktivnosti. Tretji del so priloge, ki jih zahteva naročnik. Ponavadi se zahteva izpisek iz registra, življenjepis, investicijski in poslovni načrt. Dokumentacijo oddajmo kot zahteva naročnik in pri tem ne bodimo inovativni.
Česa ne smete in kaj morate napisati v prijavo
Nikoli ne bodite predolgi. Upoštevajte dolžino, predpisano v razpisu, ali bodite celo nekoliko krajši. Povzetek je praviloma dolg okoli dva tisoč znakov, to je stran in pol.
Z dokumentacijo nikoli ne pošiljajte predstavitvenih brošur in zgoščenk podjetja, pa če vas še tako mika. Pošljemo le, kar od vas izrecno zahtevajo.
Uporabljajte izrazje, ki ga v razpisu uporablja naročnik. Če izraz aim pomeni v razpisu cilj, enak izraz uporabljajmo tudi mi. In ne recimo objective.
Kuverto, v kateri pošiljate razpisno dokumentacijo, pravilno opremite. Napišite pravi naslov, zgoraj levo pa obvezno označite Ne odpiraj, prijava na razpis.
Pri pripravi dokumentacije se obvezno držite razpisnih pogojev in ne odstopajte od njih.
Koristni spletni naslovi
Objavljamo nekatere, po mnenju naših sogovornikov, boljše spletne povezave do informacij o razpisih; večinoma so brezplačni, zadnji pa je plačljiv.
http://www.rtd.si/slo/ (raziskave in razvoj v Sloveniji)
http://www.svlr.gov.si/si/javni_razpisi/ (programi in razpisi, ki jih usklajuje služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko)
http://evropa.gov.si/programi/ (programi in razpisi EU) spletne strani ministrstev za gospodarstvo, znanost in tehnologijo ter agencij in skladov
http://www.sbra.be/public_slo/default.wlgt? (programi in razpisi EU, lobiranje)
