 |
|
Finance 2009: Kako črpati nepovratna sredstva EU
|
|
 |
|
Ker so podjetjem in posameznikom bančna posojila vse težje dostopna, lastnih sredstev pa za nove investicije nimajo zadosti, postajajo nepovratna sredstva Evropske unije spet bolj iskana. Kljub temu pa do njih večina podjetij in posametnikov še vedno ne zna priti.
Slovenija naj bi bila v skladu s finančno perspektivo 2007-2013 neto prejemnica nepovratnih evropskih sredstev, kljub temu pa je naša država zadnji dve leti zaključila kot neto plačnica. Po podatkih Urada za makroekonomske raziskave smo v skupni evropski proračun lani vplačali 64,7 milijona evrov več, kot pa smo iz njega prejeli. Podatek, da smo načrpali le 44,4 odstotka predvidenih sredstev, je še bolj skrb zbujajoč. Kako priti do teh sredstev, smo se pogovarjali z Benom Šternom iz družbe Pro-Eco, ki se ukvarja s svetovanjem pri pridobivanju nepovratnih sredstev EU.
»Za uspešno črpanje nepovratnih evropskih sredstev so odločilni pravilno izpolnjena dokumentacija, soliden finančni načrt in poznavanje evropske sektorske politike«, opozarja Beno Štern iz družbe Pro-Eco.
Kdo lahko odda prijavo za sofinanciranje svojega projekta iz nepovratnih sredstev EU in kakšne pogoje mora pri tem izpolnjevati?
»K sodelovanju so vabljene vse entitete iz gospodarske in javne sfere - od podjetij do zavodov, društev, neprofitnih organizacij in občin, kmetov in zadrug. Poseben del je namenjen tudi fizičnim osebam, na primer za energetsko učinkovito obnovo stavb, nabavo peči na biomaso, postavitev sončnih kolektorjev...
Pogoji za sodelovanje so različni in so odvisni od tipov projektov, ki jih prijavljamo ter od destinacije prijave. To je, ali jih prijavljamo doma, ali pa v Bruslju. Nanašajo predvsem na to, ali gre za razvojne, raziskovalne, investicijske, demonstracijske, izobraževalne in druge tipe projektov ter na specifične pogoje evropskih pozivov ali slovenskih razpisov, ki omejujejo tip organizacije, ki lahko sodeluje kot prijavitelj ali partner. Splošno veljavni pogoji za sodelovanje pa so na primer: finančna sposobnost podjetja, poravnane obveznosti do države, kadrovska ustreznost, nekaznovanost, poleg tega pa tudi pogoj, da podjetje ni bilo deležno državnih pomoči pri sanaciji.«
Na kolikšen del sredstev EU pa lahko v povprečju računamo pri posameznem projektu oziroma kolikšen mora biti lastni vložek?
»Na to vprašanje lahko odgovorim zelo površno, saj vsak evropski program spodbud ali domači razpis določa višino sofinanciranja posebej. Evropski pozivi običajno predvidevajo sofinanciranje projektov v višini med 50 in 100 odstotkov. Bolj natančno - do 50 odstotkov za demonstracijske projekte, do 75 odstotkov za razvojno-raziskovalne projekte in do 100 odstotkov za podporne projekte kot projekte osveščanja javnosti. V Sloveniji bomo glede na velikost podjetja ali tip organizacije srečali sofinanciranja med 25 in 100 odstotki. 25 odstotkov za investicije v turistično infrastrukturo za velika podjetja, pri malih pa je ta odstotek lahko med 35 ali 40. Za investicije malih in srednjih podjetij v tehnološko opremo gre približno 40, za razvojno-raziskovalne aktivnosti med 40 in 60, za usposabljanja 35, za izobraževanje pa celo do 80 odstotkov celotne vrednosti. Nekateri projekti s področja ministrstva za šolstvo in šport vam omogočajo sofinanciranja razvojnih aktivnosti tudi do 100 odstotkov. Preostanek sredstev pomenijo lastna sredstva prijavitelja in partnerjev v projektu, ki jih je potrebno zagotoviti v obliki financiranja stroškov dela, materialnih stroškov, potnih stroškov, amortizacije, podizvajalcev, najemnine, obratovalnih stroškov in drugih s projektom povezanih stroškov.«
Info: Beno Štern bo 18. in 19. marca vodil delavnico o pridobivanju nepovratnih sredstev EU.
Kako pa je z nadzorom porabe pridobljenih sredstev?
»Nadzor nad porabo sredstev je strog in natančen. Nadzor izvaja v prvi vrsti naročnik projekta, ustrezno slovensko ministrstvo oziroma ustrezna institucija na evropski ravni - na primer za program Vseživljenskega učenja EACEA (The Education, Audiovisual and Culture Executive Agency), ki preverja vsebinsko ter administrativno-finančno ustreznost izvajanja in zaključka projekta. Pri tem gre za nadzor nad kakovostjo opravljenih storitev in produktov znotraj projekta, kakovost pripravljenih poročil, finančno skladnost z načrtovano porabo sredstev in ustreznost dokazil. Pri investicijskih projektih na primer ne smemo odtujiti (prodati) nakupljene opreme ali zgrajenega poslopja prej kot v petih letih po zaključku investicije. Naj dodam, da je dokumentacijo za vse projekte potrebno hraniti še do 10 let po zaključku projekta. V tem času ima nadzorni organ pravico opraviti revizijo projekta in vse dokumentacije ter ob nepravilnostih zahtevati povračilo investiranih javnih sredstev skupaj z obrestmi.«
Kakšen je običajni časovni razpon od priprave dokumentacije, njene oddaje in prejetja sredstev?
»Pri evropskih pozivih so roki približno sledeči: od objave poziva do zaključka poziva mine med tri in pet mesecev. Na odobritev ali zavrnitev vloge nadalje čakamo še približno tri mesece. Do pričetka projekta od zaključka poziva tako mine približno pol leta. Pri slovenskih razpisih se rok od objave do zaključka razpisa giblje med 30 in 45 dnevi. Po zaključku razpisa smo o odločitvi običajno obveščeni v 60 dneh, projekt pa se v večini primerov lahko prične v treh mesecih po zaključku razpisa.«
Za koliko pa se možnost prejetja teh sredstev poveča, če prijavljeni projekt povezuje več partnerjev?
»Pri evropskih pozivih je v primeru razvojnih, raziskovalnih in demonstracijskih projektov vedno nujen pogoj konzorcij, ki je sestavljen iz partnerskih podjetij ali institucij, ki s svojimi ekspertizami pripomorejo k najboljšemu projektnemu rezultatu. Konzorcij je pomemben faktor ocenjevanja komisije, saj le projekti, ki uspejo ustrezno prikazati vlogo in ekspertizo partnerjev, pridobijo pozitivno oceno v tej kategoriji ocenjevanja projekta. Pri investicijskih projektih konzorcija v glavnem ne potrebujemo, saj vlagamo v lastno opremo ali gradnjo.«
In še za konec - v katerem jeziku moramo oddajati prijave?
»V primeru prijave projektov na decentralizirane razpise v Sloveniji se prijavljamo v slovenskem jeziku. Investicijske projekte v glavnem prijavljamo samostojno ali v konzorcijih. Razvojne, raziskovalne in demonstracijske projekte prijavljamo praviloma v konzorcijski obliki, saj potrebujemo partnerje, ki svojo ekspertizo sodelujejo pri izvajanju večplastnih nalog. Ker je Slovenščina uradni jezik Evropske unije, bi lahko oddajali razpisno dokumentacijo tudi v slovenskem jeziku. Ovira pa nastaja pri sestavljanju mednarodnih konzorcijev, saj prav nihče od tujih partnerjev ne govori ali razume slovenskega jezika. Tako je angleščina iz praktičnih razlogov najpogostejši projektni jezik pri centraliziranih projektih.«
