 |
|
Finance 2009: Kako do nepovratnih sredstev iz skladov EU
|
|
 |
|
Od nastopa gospodarske krize je vse težje priti do sredstev za financiranje in posledično je znova naraslo zanimanje za črpanje nepovratnih sredstev EU. Do teh sredstev pa ni ravno lahko priti. Poglejmo, kako si povečamo možnosti za njihovo pridobivanje:
Kako kar najbolj pripraviti potrebno dokumentacijo, da vam bodo birokrati v Bruslju odobrili dodelitev sredstev, smo se pogovarjali z Benom Šternom, direktorjem družbe Pro-Eco, ki že nekaj let podjetjem svetuje in pomaga pri pripravah na prošnjo za nepovratna sredstva Evropske unije. Spomnimo, da je Sloveniji v okviru finančne perspektive EU med letoma 2007 in 2013 na voljo več kot pet milijard evrov, ki pa jih slovenske družbe in posamezniki doslej niso ravno uspešno črpali. Naša država je bila tako lani neto plačnica, namesto neto prejemnica sredstev iz skupne evropske blagajne.
Za uspešno črpanje nepovratnih evropskih sredstev so odločilni pravilno izpolnjena dokumentacija, soliden finančni načrt in poznavanje evropske sektorske politike", opozarja Beno Štern iz družbe Pro-Eco.
Kdo lahko odda prijavo za sofinanciranje iz nepovratnih sredstev EU in kakšne pogoje mora pri tem izpolnjevati?
Sodelujejo lahko vse pravne osebe iz gospodarske in javne sfere, od podjetij do zavodov, društev, neprofitnih organizacij in občin, kmetov in zadrug. Poseben del je namenjen tudi fizičnim osebam, na primer za energetsko obnovo stavb, nabavo peči na biomaso ali postavitev sončnih kolektorjev. Pogoji za sodelovanje so različni in so odvisni od tipov projektov, ki jih prijavljamo ter od kraja prijave, to je, ali jih prijavljamo doma ali v Bruslju. Ti se nanašajo predvsem na to, ali gre za razvojne, raziskovalne, investicijske, demonstracijske, izobraževalne in druge tipe projektov ter na specifične pogoje evropskih pozivov ali slovenskih razpisov, ki omejujejo tip organizacije, ki lahko sodeluje kot prijavitelj ali partner. Splošno veljavni pogoji za sodelovanje so običajno finančna sposobnost podjetja, poravnane obveznosti do države, kadrovska ustreznost, nekaznovanost ter pogoj, da podjetje ni prejelo državnih pomoči pri sanaciji.
Kaj je bistvena razlika med centraliziranim in decentraliziranim objavljanjem razpisov?
Decentralizirani viri so namenjeni sofinanciranju skladnega razvoja v posameznih evropskih regijah - na primer v Sloveniji - in z njimi v skladu s pogodbo upravlja vsaka posamezna država članica EU. Denar se dodeljuje v skladu s prioritetami razvoja, ki so na področju Kohezijske politike zapisane v Nacionalnem strateškem referenčnem okvirju in treh operativnih programih, na področju Skupne evropske kmetijske politike v Nacionalnem strateškem načrtu za razvoj podeželja in Skupne ribiške politike v Nacionalnem strateškem načrtu razvoja ribištva. Zastavljene prioritete so plod različnih strateških in operativnih ciljev posameznih regij, kot so na primer strategija razvoja Slovenije, sektorske politike ali državni razvojni program. Za izvajanje zastavljenih ciljev skrbijo sektorska ministrstva, ki preko svojih služb in agencij objavljajo ustrezne razpise za sofinanciranje projektov.
S centraliziranimi viri pa upravljajo ustrezni direktorati in službe na ravni Evropske unije. Posamezni direktorati prav tako združujejo svoja sredstva v tematske programe spodbud, kot na primer 7. Okvirni program. Tukaj je denar namenjen za izvajanje projektov, ki prav tako uresničujejo izzive in cilje, zadane v sektorskih politikah EU ter s tem cilje Lizbonske strategije.
Kakšna je vloga države pri črpanju nepovratnih sredstev EU? Ali nam lahko kako pomaga?
Vloga države je pomembna pri spodbujanju črpanja nepovratnih sredstev na področju obveščanja o virih sofinanciranja ter vseh administrativnih podrobnostih sodelovanja med posrednikom (ministrstvom) in potencialnim koristnikom sredstev. Država ima za omenjene aktivnosti na voljo instrument tehnične pomoči, ki zajema podporne aktivnosti, ki so nujno potrebne za uspešno izvajanje operativnih programov evropske kohezijske politike v Sloveniji. Tehnična pomoč zajema naslednje programske aktivnosti:
- Obveščanje javnosti (promocijske aktivnosti, organizacija dogodkov, celostna grafična podoba, objave v medijih itd.)
- Študije, upravljanje in izvajanje programa (zagotavljanje pogojev zaposlenim za delo na projektu, organizacija delovnih srečanj, sestankov, izobraževanj, zagotavljanje prevajalskih storitev, pravnega in finančnega ter vsebinskega svetovanja pri izvrševanju nalog ipd.)
- Zaposlitve (plače in povračila stroškov dela),
- Računalniški sistemi za spremljanje in vrednotenje (financiranje programske in strojne opreme za izdelavo, nadgradnjo in vzdrževanje informacijskega sistema za spremljanje in vrednotenje)
Na kolikšen del sredstev EU lahko v povprečju računamo pri posameznem projektu in kolikšen mora biti lastni vložek?
Vsak evropski program spodbud ali domači razpis posebej določa višino sofinanciranja. Evropski pozivi običajno predvidevajo sofinanciranje projektov v višini med 50 in 100 odstotki. 50 odstotkov lahko dobimo za demonstracijske projekte, 75 odstotkov za razvojno-raziskovalne projekte in do 100 odstotkov za podporne projekte in projekte osveščanja javnosti.
V Sloveniji bomo glede na velikost podjetja ali tip organizacije srečali sofinanciranja med 25 in 100 odstotki. Za investicije v turistično infrastrukturo za velika podjetja 25 odstotkov, pri malih je ta odstotek lahko že 35 ali 40, za investicije malih in srednjih podjetij v tehnološko opremo 40 odstotkov, za razvojno-raziskovalne aktivnosti med 40 in 60 odstotki, za usposabljanja 35, za izobraževanje pa celo 80 odstotkov. Nekateri projekti s področja ministrstva za šolstvo in šport vam omogočajo tudi do 100-odstotno sofinanciranje razvojnih aktivnosti. Preostanek sredstev pomenijo lastna sredstva prijavitelja in partnerjev v projektu, ki jih je potrebno zagotoviti v obliki financiranja stroškov dela, materialnih stroškov, potnih stroškov, amortizacije, podizvajalcev, najemnine, obratovalnih stroškov in ostalih, s projektom povezanih, stroškov.
Kako pa je z nadzorom porabe pridobljenih sredstev?
Nadzor nad porabo sredstev je strog in natančen. Nadzor izvaja v prvi vrsti naročnik projekta, ustrezno slovensko ministrstvo oziroma ustrezna institucija na evropski ravni. Pri tem gre za nadzor nad kakovostjo opravljenih storitev in produktov znotraj projekta, kakovost pripravljenih poročil, finančno skladnost z načrtovano porabo sredstev in ustreznost dokazil. Pri investicijskih projektih na primer ne smemo odtujiti oziroma prodati nakupljene opreme ali zgrajenega poslopja prej kot v petih letih po zaključku investicije. Dokumentacijo za vse projekte pa je potrebno hraniti do 10 let po zaključku projekta. V tem času ima nadzorni organ pravico opraviti revizijo projekta in vse dokumentacije ter ob nepravilnostih zahtevati povračilo investiranih javnih sredstev skupaj z obrestmi.
Katere so običajne napake pri pripravi razpisne dokumentacije za pridobitev nepovratnih sredstev?
Napake so tako administrativne kot finančne in vsebinske narave. Administrativne so običajno nepravočasna oddaja prijave na razpis, nepopolno označena kuverta in dokumentacija, nezadostno število kopij dokumentacije, manjkajoče priloge kot registracija podjetja ter različna manjkajoča potrdila. Finančna nepopolnost pomeni pomanjkljivosti pri finančnem načrtovanju projekta, površno ovrednotenje projekta po kategorijah stroškov, pretiravanje ali napihovanje proračuna. Vsebinski del pa se nanaša na nepoznavanje evropskih sektorskih politik, trenutnega stanja v razvoju, pomanjkljive inovativnosti ideje, nepopolnosti in nedefiniranosti projektnih nalog ali neupoštevanja projektnih tveganj.
Koliko običajno mine od priprave dokumentacije in njene oddaje do prejetja sredstev?
Pri evropskih pozivih so roki približno takšni: od objave poziva do zaključka poziva mine od tri do pet mesecev, odobritev ali zavrnitev vloge nadalje traja še tri mesece. Od začetka projekta od zaključka poziva tako običajno mine približno pol leta. Pri slovenskih razpisih pa je rok od objave razpisa do zaključka razpisa od 30 do 45 dni. Po zaključku razpisa nas o odločitvi običajno obvestijo v 60 dneh, projekt pa se lahko v večini primerov začne po zaključku razpisa, v treh mesecih.
Nekaj koristnih povezav:
http://www.euskladi.si
http://europa.eu
http://cordis.europa.eu
http://ec.europa.eu
http://www.cmepius.si
http://www.mg.gov.si
http://www.podjetniskisklad.si
http://www.mkgp.gov.si
Koliko je možnost prejetja teh sredstev večja, če prijavljeni projekt povezuje več partnerjev?
Pri evropskih pozivih je v primeru razvojnih, raziskovalnih ali demonstracijskih projektov vedno nujen pogoj konzorcij, ki je sestavljen iz partnerskih podjetij ali institucij, ki s svojimi ekspertizami pripomorejo k najboljšemu projektnemu rezultatu. Konzorcij je pomemben faktor ocenjevanja komisije, saj le projekti, ki uspejo ustrezno prikazati vključenost in ekspertizo partnerjev, pridobijo pozitivno oceno v tej kategoriji ocenjevanja projekta. Pri investicijskih projektih po konzorcija v glavnem ne potrebujemo, saj najpogosteje vlagamo v lastno opremo ali gradnjo.
Kaj pa se zgodi z neporabljenimi sredstvi, ki ostanejo v skupni evropski blagajni?
Z evropskimi sredstvi, ki se dodeljujejo na decentraliziran način, upravljajo v vsaki državi samostojno, vendar v dogovoru in pod budnim očesom Bruslja. Sredstva evropskega proračuna sestavljajo prispevki posameznih članic EU in se stekajo vanj v skladu s pogodbo, ki predvideva tri glavne vire prispevkov: prispevek glede na razvitost in BDP, delež DDV, carinske in kmetijske dajatve ter prelevmani na sladkor. Vsaka država se z evropsko komisijo pogaja o sredstvih iz evropskega proračuna, ki ga bo porabila za različne razvojne prioritete in to področje v EU določa kohezijska politika, prav tako pa skupna kmetijska politika in skupna ribiška politika. Če država dogovorjenega zneska v sedemletni finančni perspektivi ne porabi, denar ostane v evropskem proračunu, za novo finančno perspektivo pa se država pogaja znova.
Kakšna je vloga Lizbonske strategije oziroma politik EU v povezavi s črpanjem teh sredstev?
Lizbonska strategija je bila sprejeta leta 2000, dopolnjena na zasedanjih Evropskega sveta 2001 v Stockholmu in v Barceloni leta 2002. Dogradili so jo z okoljevarstveno razsežnostjo, špansko predsedstvo pa je dalo večji poudarek socialni razsežnosti ter vključilo 14 kazalcev, namenjenih spremljanju napredka Strategije, med drugim cilj treh odstotkov BDP-ja, ki naj ga države članice namenjajo raziskavam in razvoju. Leta 2005 je bila prenovljena zavoljo nezadovoljivega doseganja zastavljenih ciljev. Glavna cilja prenovljene Lizbonske strategije je postalo osredotočenje na gospodarsko rast in zaposlovanje ter enakovredna obravnava treh razsežnosti: gospodarske, socialne in okoljske.
Vloga Prenovljene Lizbonske strategije je bistvena, saj nas usmerja v trajnostni razvoj in to uresničuje skozi definicijo "dinamične in konkurenčne ter na znanju temelječe družbe, ki bo ustvarjala nova delovna mesta in skrbela za okolje". Da pa bi bila lahko uresničena, jo podpira 32 sektorjev dejavnosti s svojimi politikami, oziroma dokumenti, v katerih opredeljuje svoje sektorske izzive in tlakuje ustrezne usmeritve ter rešitve. Vsako podjetje in institucija je torej pozvano, da sledi tem smernicam in s pripravo projektov posredno uresničuje zastavljene izzive. Pomembno je vedeti, da evropski pozivi in slovenski razpisi temeljijo na teh politikah in da so projekti instrument reševanja in s tem nagrajeni s subvencijo.
2009 je evropsko leto inovativnosti. Kaj to pomeni za nas?
Kot sem dejal, je EU leta 2005 prenovila Lizbonsko strategijo in s tem nakazala pot k pospešenemu vlaganju v rast in nova delovna mesta (growth and jobs). Rast je pogojena s pospešenimi investicijami v razvoj in raziskave, podprte z višjo stopnjo inovativnosti. Evropa kreativnost opredeljuje kot pospeševalca inovativnosti in kot ključni faktor osebnih, poklicnih, podjetniških in socialnih kompetenc ter dobrega počutja vseh posameznikov v družbi. Letošnje leto kreativnosti in inovativnosti je torej namenjeno širjenju zavesti o pomembnosti kreativnosti in inovativnosti kot faktorjih socialnega in ekonomskega razvoja, razširjanju dobre prakse, spodbujanju usposabljanja in raziskav ter promociji evropskih politik na tem področju. Vsak evropski projekt stremi k zadovoljevanju evropskih politik in povezano torej k kreativnim in inovativnim rešitvam za zadovoljevanje evropskih izzivov.
In še za konec - zakaj je postopek črpanja nepovratnih sredstev EU, vsaj na videz, tako zapleten? Že dve leti je namreč Slovenija neto plačnica v skupno evropsko blagajno. V čem je glavni problem?
Delovanje dveh strukturnih in kohezijskega sklada določa uredba Sveta ES št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006, koriščenje sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada pa je definirano v "Uredbi o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013" ( Uradni list RS, št. 41, 11.05.2007), ki jo je 26. Junija 2007 na redni seji sprejela Vlada Republike Slovenije.
