 |
|
Finance 2009: Sedem nasvetov za črpanje evropskega denarja
|
|
 |
|
Kako do sredstev iz razpisov EU
Bližnjic do učinkovitega črpanja sredstev iz EU ni, obstaja pa nekaj resnic, ki črpanje tega denarja olajšajo. Sedem nam jih je pomagal poiskati Beno Štern, direktor podjetja Pro-Eco , ki se ukvarja s svetovanjem na tem področju.
Beno Štern, direktor podjetja Pro-Eco svetuje, kako evropsko birokracijo obrniti v svoj prid.
1. Ključno je poznati evropske politike
Glavno je, da poznamo in upoštevamo evropske politike. Te namreč določajo tiste smernice ali izzive, ki jih je EU pripravljena finančno spodbujati. Gre na primer za politike na področju kmetijstva, okoljske, energetske politike (v okviru zadnje denimo za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije), za politike na področju informacijske tehnologije, vseživljenjskega učenja ... Evropska unija na te izzive odgovarja tako, da objavlja razpise ali pozive za podjetja in ustanove, ki so pripravljeni pripomoči k njihovemu razreševanju, za to pa jim je EU pripravljena nameniti določena (nepovratna) sredstva.
Za ponazoritev: če se podjetje ukvarja s fotovoltaiko, je pomembno, da pozna zeleno knjigo EU o učinkoviti rabi energije. V njej denimo piše, da je EU pri 50 odstotkih porabe odvisna od uvoza energentov, da bo ta odvisnost še naraščala ter da se ne vlaga dovolj v obnovljive vire energije. To je izziv (in ta beseda je ključna) tudi za to podjetje, ki lahko s svojim delovanjem pripomore k njegovemu reševanju. V tej fazi se mora podjetje vprašati - kako lahko prav naš projekt pripomore k uresničevanju kakšne evropske politike? To moramo znati tudi zelo dobro utemeljiti v prijavi na razpis.
2. Projekte gradite na podlagi razpisov
Ali najprej projekt ali najprej razpis, ni čisto pravilno vprašanje. Manj pomembno je izhajati iz obstoječe ideje v podjetju, kot je pomembno, da poznamo politike. Za projekt namreč ne moremo dobiti sofinanciranja iz EU, če z njim ne pripomoremo k reševanju izzivov EU. Hkrati je tudi veliko lažje na podlagi poznavanja politik graditi ideje, projekte. Tu smo namreč že v izhodišču veliko bolj usmerjeni in tudi komplementarni z zahtevami tako v Sloveniji kot EU, po drugi strani pa zaradi poznavanja politik lahko oblikujemo dosti več idej, kako uresničevati izzive, ki jih je EU pripravljena sofinancirati.
3. Pripravite si nekaj projektnih idej na zalogo
Kdor želi biti uspešen pri pridobivanju evropskega denarja, mora imeti na zalogi nekaj projektnih idej. Razpisi so namreč pri nas objavljeni le 30 dni, od kakovostne ideje do odlične projektne prijave pa je v 30 dneh izjemno težko priti. Pri pripravi teh idej na zalogo je znova pomembno poznati politike. Tisto, kar je v teh politikah zapisano kot cilj ali izziv EU, bo prej ali slej tudi udejanjeno (če ne čez šest, pa morda čez 16 mesecev). In ti izzivi se vedno udejanjijo prek razpisov ali pozivov.
4. Tudi če vas je v podjetju malo, naj se kdo ukvarja z razpisi
Ni res, da so pri črpanju evropskega denarja uspešna samo velika podjetja, ki si oblikujejo posebne time ljudi, ki se ukvarjajo samo z razpisi. Pri pridobivanju evropskih sredstev so lahko uspešna tudi mikro, mala ali srednja podjetja. Še več, v določenih razmerah so celo favorizirana, saj so določeni razpisi namenjeni posebej njim.
Tak primer je pri nas slovenski podjetniški sklad, na razpise katerega (za naložbe v tehnološko opremo, za garancijske sheme) se lahko prijavijo samo mikro ter mala ali srednja podjetja. Za podjetje katerekoli velikosti je zelo pomemben pristop kontinuiranega črpanja. To pomeni, da mora vendar določiti človeka ali dva, ki proučujeta evropske politike (morda le tisto, ki je najbolj relevantna za konkretno podjetje), vlagati v njuno izobraževanje in poskrbeti, da se srečujeta redno, morda enkrat na teden, in se posvečata temu področju. Ena izmed možnosti je seveda tudi, da podjetje najame zunanje svetovalce.
5. Stroške dobi podjetje večinoma povrnjene za nazaj
Če se podjetje prijavlja za razpise ali pozive ministrstev ali agencij v Sloveniji, je postopek tak: objavi se razpis, podjetje prijavi projekt, dobi odobritev projekta, šele zatem so stroški aktivnosti v zvezi s projektom upravičeni. Na splošno ne gre pozabiti, da pri črpanju denarja velja refundacijski sistem. To pomeni, da moramo imeti za projekt zaprto finančno konstrukcijo - podjetje mora začeti z lastnimi sredstvi za zagon projekta.
Šele naknadno izstavlja zahtevek ali zahtevke za povračilo, ki jih mora utemeljiti, nato pa lahko računa na povračilo. Povračila niso nujno enkratna, ampak jih podjetje lahko dobi tudi po fazah. V zvezi s kohezijskimi sredstvi je prišlo do spremembe, pri čemer je država omogočila avansni sistem, to je sistem predplačil za odobrene projekte. Pomembno pa je opozoriti, da se povračila za odobrene projekte avansno izplačujejo nasploh za razpise, ki so centralizirani (torej niso vodeni v posamičnih članicah, ampak na ravni EU - taki so denimo projekti iz 7. okvirnega programa).
6. Finančni načrt v projektu ni jedrska znanost
Finančni načrt, na podlagi katerega bo potekalo sofinanciranje, ni jedrska znanost, zahteva pa veliko natančnosti in prizadevnosti. Še preden podjetje v projektni dokumentaciji začne pripravljati finančni načrt, mora imeti zelo podrobno izdelan načrt aktivnosti v projektu. Le če natančno ve, kakšne bodo aktivnosti v načrtovanem projektu, bo lahko pripravilo kakovosten finančni načrt. Ta mora namreč vsebovati podrobno razdelane stroške (za orodje, tehnologije, izdelke, pripomočke, ljudi), saj lahko podjetje dobi povrnjene le tiste stroške, ki jih je prijavilo. Če se denimo izkaže, da so v podjetju naposled za projekt potrebovali še dodatne zunanje sodelavce, ki jih niso znali predvideti v načrtu aktivnosti in stroška zanje niso vpisali v finančni načrt, zanje ne bodo mogli dobiti povrnjenih stroškov. Bolj kot dobrega finančnega strokovnjaka podjetje pri pripravi projektne dokumentacije potrebuje človeka, ki izkustveno ve, kaj je potrebno za projekt.
7. Splet je dobro izhodišče za iskanje informacij
Dobra izhodiščna stran je stran europa.eu, kjer ima vsak direktorat evropske komisije svoje spletno stran, na kateri so podrobno razložene politike, tudi način dodeljevanja nepovratnih sredstev. Podoben sistem je tudi v Sloveniji - posamična ministrstva imajo na spletnih straneh razdelke, kjer so predstavljeni zakonodaja in ključni dokumenti ter razpisi in javna povabila. V Sloveniji sta denimo dobri izhodiščni strani www.euskladi.si ali spletna stran kmetijskega ministrstva.
Razpisna dokumentacija je še vedno v papirni obliki
Kakšne so vaše izkušnje pri kandidaturi za evropska sredstva, kje so največje težave, kaj vas moti?
Avivo , Matjaž Kofol, interaktivne tehnologije: "Razpisna in zahtevana dokumentacija je preobsežna in še vedno v papirni obliki, kar vzame veliko časa. Za mala ali novoustanovljena podjetja se večkrat zgodi, da ne ustreza razpisu v določeni obrobni točki, ki ni zelo pomembna ali je ne morejo izpolnjevati v celoti. Ker večkrat pride tudi do nerazumevanja tehnološkega oziroma tehničnega projekta od komisije, je lahko moteča tudi obrazložitev, zakaj s projektom nisi uspel, ampak zavedamo se, da so sredstva omejena."
Atum , Anica Prešeren, proizvodnja embalaže: "Imam kar nekaj izkušenj z evropskimi razpisi. Razpisi so narejeni za mlada podjetja, ne pa toliko za mala. Na razpisih lažje uspeš, če prodajaš ‚high tech‘ izdelke. Mala proizvodna podjetja se skozi razpise sama težko prebijejo. Najlažje je uspeti, če najameš koga, ki ti uredi papirje. Plačaš od dva do tri tisoč evrov, jamstva za uspeh pa ni. V Sloveniji je precej birokratov. Zdi se mi, da bi bili zelo v pomoč, če bi del njih pomagal na konkretnih projektih."
Blažič , Franc Blažič, robni trakovi: "Imam občutek, da na evropskih razpisih lažje uspejo podjetja, ki so zunaj Ljubljane. Enkrat smo na razpisu sredstva dobili, nekajkrat pa smo bili neuspešni. Vso dokumentacijo smo pripravili v podjetju sami."
