 | Svetovanje pri iskanju in izbiri evropskih politik |
za potrebe priprave evropskih projektov | |
 | |
Evropska unija se v izogib gospodarskemu in socialnemu stagniranju krčevito bori za ohranjanje in napredek regionalnih gospodarstev in ga podpira z različnimi finančnimi ukrepi.
S sprejetjem Lizbonske deklaracije v marcu leta 2000 in njeno prenovo v letu 2005 je bila dejansko tlakovana pot, ki naj bi Evropsko unijo do leta 2010 privedla do »najkonkurenčnejše, dinamične, na znanju temelječe ekonomije na svetu, katera bo sposobna trajnostnega razvoja in gospodarske rasti in ki bo omogočala več in boljše zaposlitve ter socialno kohezijo«.
Lizbonska strategija iz leta 2000 povzema svoje cilje v okviru reforme po sledečih področjih - »konsolidacija in poenotenje evropskega ekonomskega okolja«, »izboljšanje ustvarjanja, povečanja zanimanja in absorpcije, razširjenosti in izkoriščanja znanja« ter »modernizacija socialnega modela«. Nov začetek za prenovljeno Lizbonsko strategijo pa pomeni usmerjanje naših naporov k dvema poglavitnima nalogama - ustvarjanje novih in boljših delovnih mest ter vzpostavitev močnejše in trajnejše gospodarske rasti.
Evropa poskuša na ta način tudi obrniti migracijski tok znanstvenikov in raziskovalcev ter drugih akademikov v smeri proti Evropi, povezati raziskovalne infrastrukture po Evropi ter omogočiti tesnejšo interakcijo nacionalnih razvojnih programov članic.
32 sektorjev dejavnosti, ki segajo od socialnih zadev, informacijske družbe, energije, transporta do trajnostnega razvoja, razvoja in raziskav ter konkurenčnosti, obsega evropski socialno-ekonomski okvir. Ta okvir, ki ga lahko popularno imenujemo kar politični okvir, definirajo in urejajo politike Evropske unije. Politike so skupek dokumentov, od zelenih in belih knjig, preko akcijskih načrtov, tja do zakonodaje EU.
Politike so za nas, ki želimo črpati nepovratna sredstva EU pomembne zato, ker bomo v njih našli zapisane tiste »izzive« EU, ki nas kot Evropo ob njihovi zadovoljitvi vodijo na čelo globaliziranega sveta. V ospredju želje po dodeljevanju nepovratnih sredstev EU se torej nahaja potreba po zadovoljitvi nekega izziva, ki je na nivoju EU definiran v politikah. Podjetja in institucije, ki svoj sektor dejavnosti dobro poznajo, poznajo tudi izzive EU in jih poskušajo s svojimi podjemi - projekti zadovoljiti in uresničiti. V ta namen nas Evropska unija preko pozivov (call - poziv - razpis) poziva, da ji pomagamo pri uresničevanju zastavljenih ciljev znotraj politik.
